»Niti ne, ker sem do zdaj že nekajkrat igral. Ko sem bil na kraju snemanja, sem bil Erik, ko sem bil doma, sem bil pa Gaj. Ne vem, kako mi je to uspelo, ampak sem med vlogama z lahkoto preklapljal.«

»Moja zgodovina je taka, da sem začel tam. V moji karieri so me tam večkrat zaposlili in odpustili. A stvar v zvezi z Dumbom je: spoznal sem, da sem Dumbo, da delam v tem groznem velikem cirkusu in da moram pobegniti. Ta film je na določeni ravni precej avtobiografski.«

»Na snemanju nisem bil bil nikoli izločen. Počutil sem se, kot da bom vsak dan delal z igralsko zasedbo, ki resnično slavi drug drugega in slavi medsebojne razlike, ne glede na to, od kod prihajamo.«

»Snemanje filma je bilo zelo intenzivno, saj je ekipa snemala v klavnicah in tudi z živimi živalmi.«

»Dekle iz filma Tunnelkind je bilo na svoj način moj alter ego. Tudi sam sem se kdaj tako počutil, ko sem v mladosti prečkal mejo.«

»Povedal sem jim, česa se spominjam, kar jim ni bilo všeč, ampak so vseeno nadaljevali s projektom.«

»Vesel sem, da sem lahko delal z najboljšimi slovenskimi igralci. Super je bilo snemati na Obali, kjer smo bili tudi nastanjeni, tako da smo se kot ekipa še bolj povezali. Režiser Peter Bratuša nas je odlično vodil in upam si trditi, da nas naslednjo jesen čaka nov filmski hit.«

»Na splošno so enake, seveda z različicami.«

»Kubrick me je silil, da sem več tednov jokala po 12 ur na dan. Nikoli ne bom več dala toliko sebe. Če hočeš povzročati bolečino in temu reči umetnost, izvoli, ampak ne z mano.«